Ex.A.R.U.

Laboratorij Vivarij (Zavod Kersnikova, Likozarjeva 1, Ljubljana) bo od 10. aprila 2023 odprti studio, ki bo omogočil vpogled v nastajanje nove instalacije Dorotee Dolinšek.

Umetnica v projektu Ex.A.R.U. (Exo Auxiliary Respiratory Unit) izhaja iz premisleka o infrastrukturi in tehničnih rešitvah, ki omogočajo bivanje v ekstremnih pogojih vesolja skozi produciranje in zadrževanje zračnega balona znotraj vesoljskih ladij. Pri takšnih tehnološko kompleksnih izzivih sledimo zemeljskim izkušnjam in materialom, ki se manifestirajo v mimetičnih, avtomatiziranih sistemih Zemeljskega okolja. Projekt znotraj tega deluje skozi razmislek o zračnem substratu v povezavi z atmosfero kot skupnem prostoru vsem živim organizmom. Dihanje, kjer je človekovo telo vmesnik, je dejanje izmenjave, ki vzdržuje ta skupni prostor in kot tak presega individuum človeških pljuč. V zavedanju medvrstnih relacij gre v projektu za zračno kupolo, spekulativno dihalno vesoljsko postajo, kjer so rastline glavne proizvajalke zračnega substrata, njihova uspešnost fotosinteze pa odmerja čas bivanja v simuliranem brez-zračnem prostoru. Na zračno kupolo se človek pripne z svojim dihalnim sistemom preko maske, ki sproži proces izmenjave. Pri uporabi dihalne maske pred samim priklopom pride do ključnega suspenza, trenutka nezmožnosti vdiha/izdiha, kar lahko identificiramo kot tekmo s časom, kar se kaže v dobi antropocena na planetarni ravni.

Tako kot vesoljska infrastruktura je tudi Zemlja v nenehnem procesu teraformiranja. Današnji pogled na Zemljo ni več transcendentalen in breztelesen, temveč panoptičen, kater izvira iz hermetično zatesnjenih modulov, ki gosti živa bitja na podlagi njihovih sposobnosti preživetja v ekstremnih pogojih. Obvladovanje dihalnih procesov v vesolju, ki opolnomočajo človeško željo po trajnostnem, medplanetarnem bivanju, spodbuja intimno zavedanje spreminjajočega se, naraščujoče toksičnega zraka na Zemlji, ki določa načine, na katere svet diha. Toksičen učinek industrijskih ostankov preteklih stoletij v seštevku s pospečenim stranskim proizvodom sodobnih industrij nakazuje, da so fosilna goriva ena glavnih prožilk onesnaženosti zraka v študijah o globalnem segrevanju. Takšne atmosferske spremembe nam skozi čas omogočajo indeksiranje antropocena. Trenutek suspenzije časa v dihalnih napravah tako nakazuje enačenje ekstremnih vesoljskih pogojih z Zemljo v globoki ekološki krizi in nagovarja ekologijo občutenja in zaznavanja, življenja in smrti.