Moja domača rutina

Danes so skoraj vsi vidiki naših življenj podvrženi režimom nadzorovanja. Uporaba infrastruktur javnega prevoza in dostop do skupnih prometnih prostorov sta vezana na članstvo in upoštevanje kodeksov javnih, še pogosteje pa komercialnih digitalnih omrežij. Naša mesta nas opazujejo in nam sledijo, in to prek vsega od biometričnih odtisov, ki se beležijo na kontrolnih točkah, ter tablic za vozila, brez katerih ne moremo prečkati cestninskih postaj, do pametnih kartic, ki v številnih sistemih javnega prevoza beležijo gibanje potnikov, ter neprestanega videonadzora na javnih površinah in deloviščih. Premikanje skozi mesto ima vse manj opraviti s kakovostjo, zasnovo in programom razvoja urbanih površin ter vse več s sistemi, ki se uporabljajo za njihovo upravljanje.

Poleg tega, da organizirajo mesta, policijska posredovanja, meddržavne meje in spletno vedenje, pa so sistemi za upravljanje prisotni tudi v najbolj intimnih vidikih naših življenj. Samonadzorovanje na družbenih medijih ima za posledico, da so nadzorne naprave vstopile v naše domove. Ti na posameznika osredotočeni proizvodi, ki jih tržijo pod rubrikami, kot so »pametno življenje«, »zdravje in wellness« ter »čuječnost«, potrošnikom nudijo mamljive priložnosti, da presekajo svoje vsakodnevne rutine in inovirajo svoj življenjski slog. Pojavljajo se v različnih oblikah (vse od nosljivih zbiralnikov biometričnih podatkov in piskajočih digitalnih pomočnikov do v celoti integriranih sistemov za upravljanje, ki nadzirajo varnostne senzorje in optimizirajo porabo energije), potrošnike pa spreminjajo v digitalne delavce, katerih podatki so na voljo najboljšemu ponudniku. Nobenega dvoma ni, da te sile na novo oblikujejo naše domove – ta razstava raziskuje, kako jim to uspeva.

Moja domača rutina obsega film in fizično instalacijo. Instalacija predstavi katalog pametnih proizvodov, ki so na voljo pri ponudnikih, kot so IKEA, Amazon, Google in Wyze. Ponavljajoča se rutina te lastniške sisteme povezuje v brezkončen cikel zaznavanja in odzivanja. Film pa prikazuje kompozitno podobo Farzina Lofti-Jama in njegovega doma, katera predstavi skozi budno oko industrije pametnega doma. S tem razkriva, kako so režimi nadzorovanja sproducirali nevrotičnega udomačenega subjekta, ki obsedeno išče vedno več reprezentacij svojega življenja v lastnem domu, obenem pa se skuša zavarovati pred namišljenimi strahovi, ki prežijo v ameriškem predmestnem imaginariju. Naše domače rutine se morda zdijo banalne, celo zrežirane ali premišljene. Ta razstava zajame povratno zanko med željami znotraj lastnega doma, zbiranjem podatkov ter uničujočimi potenciali pripravnosti.

Projektna ekipa
Farzin Lotfi-Jam, Arseny Pekurovsky, Christopher Arya Rouhi, Allison Wenner

Na povezavi si lahko ogledate predstavitev Merila realnega časa Farzina Lotfi-Jama.

—–