O konSekvencah
V dobrih treh letih ustvarjalnega zamaha smo v radikalnih razmerah globalnih razsežnosti postavili temelje možnega umetnostnega ekosistema na področju sodobne raziskovalne umetnosti. S programom konSekvence ≡ Fragmenti možnega ekosistema v ljubljanski galeriji Cukrarna in drugod predstavljamo tri ustvarjalna področja, ki se med seboj prepletajo in opozarjajo na svojo konceptualno, tehnološko in oblikovno povezanost.
Poleg ustvarjanja boljših pogojev za umetniško delo z vzpostavitvijo tematskih laboratorijev veliko vlogo v projektu igra izobraževanje oz. raziskovalno učenje, ki upošteva zgodovinske spremembe na področju dostopanja do znanja. Tretje ustvarjalno področje na razstavi pa je sklop projektov, ki so nastali kot vključevanje umetniških ideacij in dela v inovacije za bolj vključujočo, zeleno in tehnološko opolnomočeno družbo. Rezultati ob zaključku prvega dela projekta konS so šele sekvence celotnega ekosistema, h kateremu smo namenjeni. Zato naslov konSekvence. Podnaslov razstave Fragmenti možnega ekosistema pa smo izbrali zato, ker ocenjujemo, da je projekt šele v prvi tretjini svoje polne realizacije.
Fragmenti možnega ekosistema
Pobude o vzpostavitvi koordiniranega umetnostnega polja na področju sodobne raziskovalne umetnosti so zorele več kot desetletje, dokler ni Ministrstvo za kulturo področja uvrstilo v nacionalni program za kulturo 2014–17 in tako odprlo vrata strukturnemu financiranju s sredstvi evropske kohezijske politike. Ta možnost se je v evropski agendi približevanja Slovenije razvitim državam Evropske unije pokazala kot spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti na področju t. i. pametne specializacije. V strategiji, ki si je v evro žargonu pridobila akronim S3, smo prepoznali večino tem, s katerimi se na področju sodobne raziskovalne umetnosti ukvarjamo že vsaj trideset let: vse možne oblike komputacije, avtomatizacije, mehatronike, robotike, informacijskih tehnologij, vesoljskih tehnologij, umetne inteligence, alternativnih energetskih virov, novih materialov, biotehnologij … Te tehnologije so se iz relativno specializiranih praks v zadnjih dvajsetih letih vgradile v večino družbenih dejavnosti in radikalno spremenile načine bivanja v industrializirani družbi. Te spremembe so v hipu postale predmet umetniškega interesa, ki že od zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja vizionarsko kaže na možne scenarije koevolucije med tehnologijami in ljudmi.
Umetniška dejavnost na področju sodobne raziskovalne umetnosti v Sloveniji[1] ima v primerjavi z drugimi kulturnimi sredinami v mednarodnem prostoru izjemno mesto, saj so v veliko primerih umetniška dela slovenskih umetnic in umetnikov zgodovinsko referenčna za celotno področje. O tem se lahko prepričamo s pregledom nagrajenih umetniških del na mednarodnih umetnostnih platformah kakor tudi v literaturi, ki je relevantna za te vrste sodobnega umetniškega ustvarjanja.
S tem v mislih je potrebno razumeti tudi željo, da bi za to propulzivno umetnostno polje ustvarili primerne pogoje delovanja in mu s tem ne le olajšali ustvarjanje, temveč mu v okolju, v katerem umetnice in umetniki živijo, zagotovili tudi vsaj toliko družbenega prestiža, kot ga imajo druga umetnostna področja s svojimi krovnimi institucijami v lokalnih in nacionalnih galerijah, koncertnih dvoranah in gledališčih.
Koalicijo zainteresiranih za strukturne spremembe na področju sodobne raziskovalne umetnosti smo na predpisani diagonali vzhod–zahod oblikovali MKC Maribor, MC Velenje, MC LokalPatriot Novo mesto, Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila in Zavod Cona iz Ljubljane ter Akademija umetnosti Nova Gorica. To je konstelacija devetih partnerjev, ki so bolj ali manj konstantno in konsistentno delovali na področju sodobne raziskovalne umetnosti, vendar so bili pripravljeni sodelovati pri konstruiranju boljših pogojev za umetnostno polje samo in njegovo vključevanje v širše družbene procese.
konS≡Platforma
Konstelacija, konstanta, konsistenca, konstrukcija … V iskanju ključnih besed, ki ponujajo presek partnerskih organizacij s poslanstvom projekta, se je izpisala predpona kons in se s svojo navezavo na slovensko zgodovinsko avantgardo v Konsih Srečka Kosovela navezala na dimenzijo umetniške in kulturno-politične progresivnosti. Večplastnost predpone kons se s trojnim enačajem, ki ga Kosovel uporablja kot znak za kontingenco, dograjuje z besedo platforma, ki v našem projektu označuje mesto (topos) odprte skupnosti, v katero vstopajo zainteresirani subjekti s področja sodobne raziskovalne umetnosti.
Začetek izvajanja projekta je sovpadel z izbruhom uničujočega virusa SARS-CoV-2. Sanitarni, medicinski, socialni in ekonomski polom stoletja je že tako zahtevno nalogo otežil še za nekaj dimenzij, vendar nehote pripomogel k vseprisotnosti premišljanja potencialov in kapacitet znanosti ter različnih tehnologij, ki so tako ali drugače v fokusu sodobne raziskovalne umetnosti. Pomanjkljiva znanstvena in tehnološka pismenost posameznikov in družbe je ustvarjala neslutene priložnosti za mistificirane, lažirane in paraznanstvene izmišljije, kar je še dodatno aktualiziralo kritično rabo sodobnih tehnologij v umetniških projektih. Pandemija je prvič v sodobnem svetu izrisala obrise možnega sveta, radikalno drugačnega od tistega, ki ga poznamo, zato umetniško premišljanje možnih scenarijev bivanja v prihodnosti ponuja natančno tisti imaginarni okvir, ki ga projekti v okviru konS≡Platforme s svojimi pozitivnimi utopijami interpelirajo.
V dobrih treh letih ustvarjalnega zamaha smo v radikalnih razmerah globalnih razsežnosti postavili temelje možnega umetnostnega ekosistema, ki smo ga na področju sodobne raziskovalne umetnosti načrtovali v skladu z umetnostnimi potenciali področja in strateškimi ukrepi evropskih razvojnih politik. V tem načrtu, poleg ustvarjanja boljših pogojev za umetniško delo, veliko vlogo igra izobraževanje oz. raziskovalno učenje, ki upošteva zgodovinske spremembe na področju dostopanja do znanja ter vključevanje umetniških ideacij v procese inoviranja za bolj vključujočo, zeleno in tehnično opolnomočeno družbo. Procesiranje teh dodatnih aktivnosti je od partnerjev zahtevalo prestrukturiranje obstoječega načina dela in dodatne zaposlitve, s katerimi smo lahko začeli postavljati novo organizacijsko arhitekturo za celotno polje. Rezultati ob zaključku prvega dela projekta so šele sekvence celotnega ekosistema, h kateremu smo namenjeni: konS≡Sekvence. Zato je podnaslov pregledne razstave projekta, za katerega ocenjujemo, da je šele v prvi tretjini, Fragmenti možnega ekosistema. Razstava konSekvence ≡ Fragmenti možnega ekosistema v ljubljanski galeriji Cukrarna pa je predstavitev treh ustvarjalnih področij, ki se med seboj prepletajo in opozarjajo na njihovo konceptualno, tehnološko in oblikovno povezanost.
konS≡Sekvence
Osrednji del razstave konSekvence je namenjen predstavitvi umetniških projektov, ki so nastali v produkcijskih laboratorijih konS≡Platforme. Ker je galerija Cukrarne premajhna, so nekateri projekti predstavljeni v galerijah partnerjev. Galerija Kapelica, Aksioma, Osmoza, Xcenter, Kulturni inkubator, Simulaker in Galerija Velenje tako predstavljajo mrežo galerij, namenjenih sodobni raziskovalni umetnosti. Tri od teh galerij so tekom projekta vzpostavile dobro opremljene tematske raziskovalno-produkcijske laboratorije, ki omogočajo umetniško raziskovanje in ustvarjanje na visoki ravni. Tu umetnikom omogočamo sodelovanje z raziskovalci, znanstveniki in inženirji ter s tem dostop do strokovno relevantnih uvidov v možnosti, ki nam jih najnovejša znanstvena spoznanja in nastajajoče tehnologije obetajo. V laboratorijih za robotiko, umetno življenje, procesiranje signalov in daljinsko zaznavanje so nastajali projekti, ki tematizirajo sobivanje in koevolucijo robotov in ne-človeške živosti, tkivni inženiring in bio-komputacije, internet stvari in big data, zaznavanje radiacij v urbanih okoljih, taktično opazovanje z razdalje, različne aplikacije umetne inteligence, natančnega vrtnarjenja ipd..
Produkcija tako zahtevnih umetniških del je mogoča tudi zaradi novo vzpostavljenega skupnega bazena opreme, ki na razstavi sicer ni neposredno predstavljen, je pa rešitev, ki platformi omogoča optimizacijo investicij v umetniške projekte in bolj tekoče produkcijske procese.
Enako pomemben del razstave so projekti, ki so nastali kot inovacije v okviru laboratorija za izzive, katerega namen je vzpostaviti pogoje in okoliščine za spodbujanje inovacij. Od nastanka laboratorija smo v projektnih aktivnostih konS≡Praksa razvijali koncepte vključevanja umetniškega načina ustvarjanja v ustvarjanje inspirativnih storitev in produktov. Design-thinkingu smo sopostavili art-thinking in ju skupaj povezali v metodo, ki jo v procesu inoviranja uporablja katalizator inovacij. Spodbujeni z dolgoletnimi izkušnjami v produkciji umetniških del in kritične rabe tehnologij in navdihnjeni z nekaterimi pristopi v inovacijskih platformah, kot so MIT Medialab, NokiaBell labs, predvsem pa Ars Electronica Futurelab, s katerim smo si najbližje, smo se v jedro strategije pametne specializacije odpravili z vizionarskimi premisleki personalizirane medicine in farmakologije, bioračunalništvom, personalizirano pridelavo hrane s pomočjo robotike, potopitvenega sodelovalnega okolja, v katerem je umetna inteligenca dialoški partner, ter oblikami intelektualne emancipacije z medvrstniškim učenjem in umetno inteligenco. Namen teh projektov je, da s svojimi out-of-the-box mentalnimi legami spodbudijo obiskovalce k premišljanju o njihovi izvedljivosti in o identificiranju s preprekami, katerih del so tudi sami.
Raziskovalno učenje je neinstitucionalizirana, necentralizirana in prostovoljna oblika izobraževanja, pri čemer se od šolskih oblik razlikuje po tem, da se izvaja v skupinah, sodelovalno in solidarnostno, kjer mentor ne prenaša svojega znanja od zgoraj navzdol, temveč skupaj z udeleženci raziskuje posamezne teme, razvija različne tehnološke vmesnike ali izkušnje rabe le-teh. Namen delavnic, na katerih se raziskovalno učenje izvaja, je senzibiliziranje udeležencev za kritično rabo uporabnih tehnologij, za reflektirano interpretacijo znanstvenih odkritij in odkrivanje kreativnih potencialov obeh. V okviru projekta konS smo organizirali tudi vsakoletno izobraževanje mentorjev za izvajanje delavnic in s tem poskrbeli, da smo v okviru projekta lahko izvedli več kot tristo delavnic po vsej Sloveniji. Kot podporni projekt raziskovalnega učenja na spletni strani nastaja prostodostopni repozitorij navodil za izvajanje delavnic, ki jih lahko umetnikom in mentorjem naročajo tudi organizacije izven konzorcija konS. Repozitorij delavnic se bo širil še v prihodnje in s tem odprl tržnico znanj, na kateri umetniki lahko tržijo svoje delavnice, s katerimi se udeležence spodbudi k premišljanju elektronike, informacijskih tehnologij, nosljivih tehnologij, razvijanju in aplikacij senzorskih sistemov, zaznavanju iz razdalje, procesiranju signalov, vizualiziranju in sonificiranju nerazložljivih fenomenov, raziskovanju oblik hrane prihodnosti, gojenju modelnih organizmov itd.. Na razstavi v galeriji Cukrarna je raziskovalno učenje predstavljeno skozi delavnice, ki jih bomo organizirali v času razstave, razstavo delavniških izdelkov in knjižnice pripadajočih navodil ter s spletnim portalom delavnic pod skupnim imenom konS≡Park.
V okviru enomesečnega dogajanja v Cukrarni bomo nadaljevali z diskurzivnim programom, skozi katerega spuščamo na zemljo visokoleteče ideale. Misliti izzive jutrišnjega dne ob mamljivosti kopičenja dobičkov na eni strani in krmarjenju skozi urgence zagotavljanja likvidnosti na drugi zahteva občutljivost za preživetje prihodnjih generacij, ki bodo živele posledice naše današnje brezbrižnosti. Zato smo že do sedaj veliko napora vložili v spodbujanje oblikovanja zavesti o urgentnosti spreminjanja ustaljenih načinov dela, preživetega načina izobraževanja in vsiljenega potrošništva skozi program srečanj, okroglih miz in konferenc, na katerih smo skušali poglabljati razumevanje o poštenih, trajnostnih in etičnih aplikacijah pametnih tehnologij in razvoju ozaveščenih skupnosti, o povezovanju formalnega in neformalnega izobraževanja, upravljanju z osebnimi podatki, reguliranju nadzora, alternativnih valutah in možnih oblikah decentraliziranih avtonomnih organizacij. Perečih tem, ki jih je potrebno aktualizirati, je veliko in že oblikovanje diskurza ni enostavno, kaj šele poskrbeti, da se ta uspešno usidra v zavest ljudi. Zato je pred nami še veliko dela.
konS≡2.0
Platforma je omogočila nastanek novih kapacitet , ki pred projektom niso obstajale: skupni tehnični bazen, ki optimizira dostop do opreme in omogoča lažje in bolj kakovostno ustvarjanje ter predstavjanje umetniških del, trije dobro opremljenih tematski laboratoriji ter vzpostavljene povezave z raziskovalnimi inštitucijami, ki že danes dvigujejo raven umetniških raziskav in produkcije na zavidljivo raven. S sistemskim omogočanjem umetniškega raziskovanja in produkcije pomenjanja ustvarjamo pogoje za poglobljeno raz-umevanje novih situacij, povzročenih z nastajanjem novih življenjskih vzorcev in s kolabiranjem okolja, ki to živost omogoča. Znanost kot produkcija vednosti se na teh mestih dopolnjuje z umetnostjo kot produkcijo pomenjanja. Postavljeni so tudi temelji za sistemsko izobraževanje in razvijanje občinstva s pomočjo raziskovalnega učenja, ki je dobil spletni repozitorij delavnic, ki ji lahko naročajo posamezniki, skupnosti ali šole.
Tako skozi raziskovalno učenje spodbujamo intelektualno emancipacijo in horizontalno prenašanje znanja, ki je s pojavom interneta radikalno spremenila pogoje in okoliščine, v katerih so nastale šole, akademije in univerze.
Pripravljenost posameznika in družbe, v kateri živi, da bi spremenil vzorce svojega obnašanja (Readiness for Change) se tako kaže kot ultimativni izziv, ki ga z opisanimi aktivnostmi v projektu konS≡Platforma naslavljamo. Namesto lepodušnega modrovanja in splošnega družbenega cinizma v naporih oblikovanja možnih rešitev, pozitivnih utopij in vizionarskega prototipiranja (ne le pred umetnostnim poljem) stoji aktivno spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom, lokalnimi skupnostnim in izobraževalnimi institucijami, ki jih je z nekonformističnimi umetniškimi pristopi potrebno zvabiti iz virtualizacije vsega. Vse to delo zlagoma ustvarja družbeni ekosistem, ki je sposoben absorbirati umetniško produkcijo in preživeti njene ustvarjalke in ustvarjalce. To pa bo nenazadnje tudi ultimativna potrditev, ali je konS≡Platforma svoje poslanstvo dosegla.
Jurij Krpan,
Programski vodja Zavoda Kersnikova
[1] Sintagmo sodobna raziskovalna umetnost uporabljamo v izogib uporabi terminov, kot so novomedijska, intermedijska, hibridna umetnost, taktični mediji ipd., saj so se ta poimenovanja izkazala za preveč ideološka. S poudarjanjem medijskosti smo se vedno spraševali, kaj vse ti mediji so in kaj niso, ter s tem izpuščali relevantne umetniške prakse, ki niso uporabljale medijev. Z bolj natančnim označevanjem, kot so net-art, glitch-art, bio-art, ipd. pa umetniške projekte nasilno predalčkamo v njihovo pojavnost in jih s tem oropamo pozornosti na njihovo specifično sintakso, narativo in poetiko. Odločitev, da raznovrstne umetniške prakse, ki vznikajo vzporedno s pospešenim spreminjanjem sveta, opisujemo skozi sintagmo sodobna raziskovalna umetnost, izhaja iz poudarjanja načina nastajanja umetniškega dela. Pri tem sodobnost razumemo kot dimenzijo časa, v kateri sovpadata pojavljanje in umetniško delo, ki ga interpelira, raziskovalno pa kot proces, v katerem se umetnice_ki ukvarjajo z določenim interesom, raziskujejo njegovo pojavljanje, materializiranje, znanstvene ugotovitve, možne tehnološke rešitve, strukture, oblike, morebitne učinke, da bi ga končno katalizirali v svojo izrazno poetiko.