Večerja s hiperobjektom

»Koncept človeka je inherentno zvezan s konceptoma narave in tehnologije. Skozi različne časovnice se ti vseskozi deteritorializirajo, spajajo v nove konstelacije in prehajajo v vodstvo. Na začetku je narava določevala človeka (in tehnologijo), medtem ko se je v moderni človek odcepil od narave in ustvaril lastno zgodovino. A situacija je danes drugačna. Svet je postal filozofski laboratorij[1], saj je v ospredje prvič stopila tehnologija in ne človek ali narava. Tehnologija je najprej subsumirala naravo, nato pa se je spravila še na človeka. Očitala mu je njegov odnos in pristranskosti ter predvsem nepojasnjeno domnevo, da nekatere stvari niso zanjo: zakaj je npr. menil, da v jeziku nima mesta, četudi zmore komunicirati, zakaj naj ne bi razumela pomena, četudi je jezik predvsem (logično-formalni) sistem in šele nato komunikacijsko sredstvo. Podobno kot pri teoriji aerodinamike, kjer sta letalo in ptič dve hardver implementaciji iste teorije, je pred nami umetniški objekt, ki opozarja, da kreativnost, misel, jezik in/ali inteligenca niso kategorije, ki bi bile ekskluzivno v domeni človeka. Hiperobjekt je del nove splošnosti, v katero mora zamejeno polje človeka šele dodobra vstopiti.«

Maks Valenčič

_{[1] Rees, T. (2022). Non-Human Words: On GPT-3 as a Philosophical Laboratory. Dædalus.}

Zagon instalacije:

3. 3. 2023 ob 19.00

9. 3. 2023 ob 16.30

14. 3. 2023 ob 16.30

23. 3. 2023 ob 16.30

30. 3. 2023 ob 17.30

2. 4. 2023 ob 18.00